Ob letošnjem Mednarodnem dnevu invalidov smo program Vključen svet, Listina raznolikosti Slovenija in Zavod ŠENTPRIMA združili moči ter v prostoru HUB33 ustvarili dogodek, ki presega klasična izobraževanja in strokovne razprave. Dogodek Živa knjižnica vključevanja je postal prostor iskrenosti, vprašanj, poslušanja in predvsem medsebojnega razumevanja.

Prostor za dialog, ki ga v delovnih okoljih pogosto zmanjka
Dogodek je bil izveden v manjšem, intimnem formatu, ki je udeležencem omogočil globoke, osebne pogovore. Namesto predavanj smo se pogovarjali z živimi knjigami, torej posamezniki z izkušnjami invalidnosti, duševnega zdravja in različnih zaposlitvenih poti. Vsaka zgodba je odprla nova vprašanja, razblinila stereotipe in ponudila vpogled v realne izzive vključevanja v Sloveniji.

Poudarek razprav je bil na tem, da so dostopna komunikacija, prilagoditve delovnega mesta, strokovna podpora in vloga prostovoljstva ključni elementi za ustvarjanje vključujočega okolja. Posebej izstopa tudi težak položaj tujcev z invalidnostjo, ki se v Sloveniji pogosto znajdejo sredi administrativnih ovir in nejasnih postopkov.

Včasih je dovolj biti viden in slišan.

Eden najmočnejših trenutkov dogodka je bila zgodba Seada, prostovoljca društva Šent:
»»Prostovoljstvo mi daje občutek, da lahko nekaj prispevam. Na Šentu sem kdaj le sogovornik, ki prisluhne, poda nasvet ali pa samo ustvari prostor, kjer se nekdo počuti razumljenega. To, da lahko pomagam tako uporabnikom kot zaposlenim, mi veliko pomeni. Verjamem, da bi prostovoljstvo moral poskusiti vsak, včasih je dovolj že to, da si slišan, da veš, da obstajajo rešitve. In to olajša dušo.«
– Sead, prostovoljec društva Šent

Njegove besede so udeležencem pokazale, da vključevanje ni zgolj sistemski proces, temveč človeški odnos, pripravljenost ustvariti prostor, v katerem se nekdo počuti varno, sprejeto in vredno.

Izzivi vključevanja so sistemski, a rešitve se začnejo pri ljudeh, s čimer so se ob zadnji delitvi svojih mišljenj glede dobrega počutja, strinjali prav vsi prisotni. Večkrat je bilo slišati - empatija, razumevanje, spoštovanje.

Barbara Zupančič, direktorica Listine raznolikosti Slovenija, je izpostavila, da se izzivi pojavljajo na vseh ravneh – pri delodajalcih, izvedbenih organizacijah in posameznikih: »Hitrost dela pogosto ustvarja pogoje za izključevanje … Brez dobre komunikacije z delodajalci ni mogoče vzpostaviti prilagoditev, ki jih oseba potrebuje.«

Na eni strani so delodajalci, ki se soočajo s časovnimi pritiski in pomanjkanjem informacij o potrebnih prilagoditvah. Na drugi strani strokovni delavci, preobremenjeni z raznolikimi potrebami uporabnikov. In vmes posamezniki, ki iščejo zaposlitev, a so pogosto pod dodatnim pritiskom, da morajo dokazovati več kot drugi.

Prav zato je bila Živa knjižnica vključevanja pomemben opomnik, da lahko že en sam pogovor zmanjša razdaljo med sistemom in človekom.

Temelj vključevanja: dati prostor, prisluhniti, razumeti.

Dogodek je ponovno pokazal, da je vključevanje proces, ki ga gradimo skupaj. Začne se pri drobnih dejanjih, pogovoru, potrpežljivosti, pripravljenosti razumeti drugačnost in ustvarjanju pogojev, v katerih lahko vsak posameznik prispeva svoje znanje in potencial.

Takšni pogovori so osnovni gradniki družbe, v kateri raznolikost ni zgolj še en dejavnik, temveč vrednota, ki povezuje in predstavlja nove perspektive.

Dogodek Živa knjižnica vključevanja ne bi bil mogoč brez vseh živih knjig, ki so pogumno delile svoje zgodbe, partnerjev Listine raznolikosti Slovenija in Zavoda ŠENTPRIMA, lastnika prostora HUB33, ki je omogočil izvedbo dogodka. Zahvala pa gre tudi Teti Fridi in Pekarni Pečjak, ki sta poskrbeli za sladke prigrizke.

Dogodek je tudi del projekta Prostovoljstvo v duševnem zdravju, ki ga financira Ministrstvo za javno upravo.

V programu Vključen svet bomo tudi v prihodnje ustvarjali priložnosti za dialog, učenje in sodelovanje, skupaj gradimo delovna okolja, v katerih se lahko vsak posameznik razvija, prispeva in pripada.