Tik pred iztekom zakonskega roka za prilagoditev javnih stavb je premnogo stavb v javni rabi še vedno nedostopnih, kar odpira resna vprašanja o učinkovitosti izvajanja zakonodaje, o odgovornosti lastnikov stavb ter o širših družbenih posledicah neizpolnjenih obveznosti.

Normativni okvir: obveznost, ne priporočilo
Zakonska obveznost dostopnosti izhaja iz Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) in je podprta z mednarodnimi akti, med drugim Konvencijo o pravicah invalidov ter Listino EU o temeljnih pravicah. Od 11. decembra 2025 morajo biti vse stavbe v javni rabi dostopne osebam z invalidnostjo. Rok je bil določen že pred 15 leti in predstavlja enega ključnih mehanizmov za zagotovitev enakih možnosti.

Dostopnost se pri tem seveda razume celovito: vključuje vhode, notranje poti, sanitarije ter dostop do informacij in opravkov, ki se v stavbi izvajajo. Nedostopnost je skladno z zakonodajo prepoznana kot diskriminacija.

Sistemska zamuda in njene posledice
Kljub jasnemu pravnemu okviru in dovolj dolgemu prehodnemu obdobju številne občine ter državni organi zakonskih obveznosti niso izpolnili. Ocenjuje se, da je nedostopnih ostalo približno 25 % objektov, kar potrjujejo tudi ugotovitve Varuha človekovih pravic in Zagovornika načela enakosti.

Za uporabnike to pomeni omejen dostop do osnovnih javnih storitev: od zdravstvene oskrbe do izobraževanja, kulture in socialnih storitev. Gre za oviro, ki neposredno vpliva na kakovost življenja ter krepi družbene neenakosti. Neizpolnjevanje obveznosti pa ima tudi pravne posledice: osebe, ki so zaradi nedostopnosti ovirane pri uporabi storitev, lahko uveljavljajo odškodnino, ki se začne pri 500 EUR.

V obdobju tik pred iztekom obveznega roka je bil v zakonodajni postopek vložen predlog za podaljšanje uveljavitve sankcij za dve leti. Zveza paraplegikov Slovenije takšni rešitvi ostro nasprotuje, saj bi pomenila implicitno podaljšanje zakonskega roka in odlaganje odgovornosti. Kot poudarja predsednik Zveze, Dane Kastelic, takšen ukrep lastnikom, ki obveznosti niso izpolnili, daje »dvoletni odpustek«, tistim, ki so jih, pa sporoča, da je bila njihova investicija prezgodnja. Ta razprava odpira vprašanje konsistentnosti javnih politik ter odnosa države do izvrševanja lastne zakonodaje.

V podporo tako uporabnikom kot lastnikom stavb Zveza paraplegikov Slovenije v okviru projekta »Tudi jaz bi šel noter« zagotavlja tehnično in pravno svetovanje, usmeritve glede izvedbe prilagoditev, preverjanje primerov nedostopnosti ter podporo pri komunikaciji z lastniki objektov.

Vzpostavljena spletna platforma dostopno.eu/# omogoča dostop do strokovnih navodil, zbiranje prijav in transparentno komunikacijo o primerih nedostopnosti.

Dostopnost kot indikator vključujočega prostora
Prostorska dostopnost ni zgolj arhitekturno vprašanje. Je indikator družbene zrelosti ter sposobnosti države in institucij, da ustvarjajo pogoje za enakopravno sodelovanje vseh prebivalcev. Neuresničevanje obveznosti na področju dostopnosti ne ogroža le pravic posameznikov, temveč tudi verodostojnost sistema, ki te pravice deklarativno priznava, a jih premalo učinkovito izvaja.

Slovenija se nahaja na točki, ko je potrebno jasno opredeliti odgovornost za uresničevanje zakonskih obveznosti in zagotoviti, da dostopnost postane standard, ne pa odvisna spremenljivka. 15-letni rok je dovolj dolgo obdobje, da bi morale biti prilagoditve izvedene. Zato je nujno, da so naslednji koraki, tako politični kot operativni, usmerjeni v dejansko implementacijo, spremljanje, sankcioniranje in podporo.

Dostopnost prostora ni zgolj tehnično vprašanje, temveč ključna predpostavka enakih možnosti in vključujoče družbe.